-
1 high
1. adjective1) (at, from, or reaching up to, a great distance from ground-level, sea-level etc: a high mountain; a high dive; a dive from the high diving-board.) visok2) (having a particular height: This building is about 20 metres high; My horse is fifteen hands high.) visok3) (great; large; considerable: The car was travelling at high speed; He has a high opinion of her work; They charge high prices; high hopes; The child has a high fever/temperature.) visok4) (most important; very important: the high altar in a church; Important criminal trials are held at the High Court; a high official.) visok5) (noble; good: high ideals.) visok6) ((of a wind) strong: The wind is high tonight.) močan7) ((of sounds) at or towards the top of a (musical) range: a high note.) visok8) ((of voices) like a child's voice (rather than like a man's): He still speaks in a high voice.) visok9) ((of food, especially meat) beginning to go bad.) pokvarjen10) (having great value: Aces and kings are high cards.) visok2. adverb(at, or to, a great distance from ground-level, sea-level etc: The plane was flying high in the sky; He'll rise high in his profession.) visoko- highly- highness
- high-chair
- high-class
- higher education
- high fidelity
- high-handed
- high-handedly
- high-handedness
- high jump
- highlands
- high-level
- highlight 3. verb(to draw particular attention to (a person, thing etc).) izpostaviti- high-minded
- high-mindedness
- high-pitched
- high-powered
- high-rise
- highroad
- high school
- high-spirited
- high spirits
- high street
- high-tech 4. adjective((also hi-tech): high-tech industries.) visokotehnološki- high treason
- high water
- highway
- Highway Code
- highwayman
- high wire
- high and dry
- high and low
- high and mighty
- the high seas
- it is high time* * *I [hái]adjectivevisok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet ( a high Tory); napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)colloquially natrkan; slang omamljen (od mamila); American slang high on — nor na kajof high birth — plemenitega rodu, visokega roduBritish English higher school certificate — abiturientsko spričevalohigh day — beli dan, prazničen danhigh and dry figuratively osamljen, zapuščen; nautical nasedel, na suhemto leave s.o. high and dry — pustiti koga na cediluin high feather — dobre volje, opitwith a high hand — samovoljno, ošabnoto carry things off with a high hand — samovoljno, predrzno ravnaticolloquially to mount ( —ali ride) the high horse — biti ponosen, biti domišljavhigh and mighty — nadut, ošabenhigh period — obdobje največje slave (umetnika itd.)on the high ropes — ohol, poln prezira; besenof high standing — visokega stanu, ugledenhigh spirit — razigranost, vedrostin high spirits — razigran, colloquially natrkan, "v rožicah"high words — ostre besede, prepirslang how is that for high? — to je pa že malo prevečII [hái]adverbvisoko; močno, zeloto run high — biti razburkan (morje); figuratively biti razburjen, razburiti seIII [hái]nounvišina; anticiklonsko področje; najvišja karta; technical najvišja prestava (v vozilu); American colloquially gimnazija; American slang omama (od mamila)on high — zgoraj, visoko gor; v nebesih, v nebesafrom on high — od zgoraj, z nebes -
2 suffuse
[səfjú:z]transitive verb(o tekočinah) obliti, zaliti; (o barvi) prekriti; (o svetlobi) preplaviti; razpršitisuffused with blushes — rdeč, zardel od sramu (sramežljivosti)
См. также в других словарях:
obràz — áza m (ȁ á) 1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo; skrbno si je obrisal obraz; pokriti obraz z dlanmi, rokami; skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani; potegnil si je z roko čez obraz; padel je na obraz; udariti koga v obraz; pot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líce — a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krí — krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zardéti — ím dov., zardì (ẹ í) 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz ∙ ekspr. zardela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osinjéti — ím dov. (ẹ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél éla o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spremeníti — ím tudi izpremeníti ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udáriti — im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalíti — líjem dov. (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo 2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo 3. z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplamenéti — ím dov. (ẹ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni 2. ekspr. zasvetiti, zasijati: luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
